Župnija Marija Snežna

SNEŽNIŠKA

OZNANILA

14. 9. – 21. 9. 2025
Sv. maše, molitve in spovedi…

14. 9. 2025

24. NE. MED LETOM
Sv. Papas, mučenec

6.30 r. v. 7h za žive in pokojne farane
9.30 r. v. 10h za Hermana Vandurja in starše; Jožeta Breznik dar. irena in Branko Petrič

Ob 16h škofovsko posvečenje v Črenšovcih

15. 9. PON.

Žalostna Mati B.

18.30 rož. v.; 19h za Valerijo Horvat ob obl.

16. 9. TOR.

Sv. Kornelij

18h Češčenje; 19h za Potočnik Ljudmilo in Jožeta

17. 9. SRE.

Sv. Robert Belarmino

6.30 rož. v.; 7h po namenu

18. 9. ČET.

Sv. Ariadna, muč.

18h Češčenje; 19h za Ano Zemljič

19. 9. PET.

Sv. Januarij, škof, m.

18.30 rož. v.; 19h za Maher Karolino, Franca ter sorodnike

20. 9. SOB.

Sv. Evstahij, škof, m.

Stična mladih

21. 9. 2025

25. NE. MED LETOM
Sv. Matej, evangelist

6.30 r. v. 7h za žive in pokojne farane
9.30 r. v. 10h za Mirkota Vajngerla in brata Toneta, brata Franca in brata Slavkota. Ter starše Ruperta in Ano

Ob 16h praznovanje v Mb stolnici

Pomembna oznanila:

Urniki so znani. Prosim čim prej se prijavite k verouku. Verouk pričnemo zadnji teden v septembru. Za birmance je to 5. oktobra.
V sre. 24. 9. ob 17-18h v hiši dobrega pastirja rodi. sestanek za starše otrok predšolske kateheze, 1. leta kateheze in 2. l. kateheze.

V četrtek 2. 10 ob 15.45 v hiši dobrega pastirja rodi. sestanek za starše otrok 3. leta kateheze.

Ostala oznanila:

Zakrament sv. zakona si bosta v župniji Maribor – Košaki podelila: ženin Mitja Lešnik, sin Tomaža in Marjete roj. Štuhec ter nevesta Nina Pivec, hči Vincenca in Ivane roj. Ornik.

Prihodnjo soboto je srečanje mladih v Stični. Avtobus pelje iz Maribora.

Prihodnjo nedeljo 21. sep. ob 16h v stolnici slovesna otvoritev praznovanja 800 letnice od ustanovitve lavantinske škofije.

Za praznovanje Slomškove nedelje 28. sep. v Celju dekanija Lenart organizira avtobus. Cena prevoza na to slovesnost je 15€.

V nedeljo 1. okt. ob 10h sveta maša v Lenartu ob začetku skavtskega leta. Njihovo geslo je: »Za prijatelje in nepozabne spomine ne potrebuješ WiFi-ja.

Troedini Bog, ki vse ljudi prisrčno ljubiš; nauči tudi nas, da Te bomo ljubili popolno in vselej, posebno v težavah. Pomagaj nam nositi svoj križ v duhu pokore in ljubezni. Naj bo Božja služabnica Cvetana Priol priprošnjica za zdravje: Jožeta, Franca, Slavkota, Olgo, Silvo in Zaliko… Očenaš, Zdrava Marija, Slava

Liturgično sodelovanje naslednje nedelje:

21. 9. ob 6.30 rv: Peter Muhič; 1.b. Mateja Bukvič; 2.b. Cvetka Krajnc;
ob 9.30 rv: Marija Jauk; 1.b. Jožica Forštnerič; 2.b. Anica Šauperl.

bbostjanlenart@gmail.com 070 467 743; Zg. Velka 43, 2213

Verouk pričnemo zadnji teden v septembru (torek 30. septembra).
Pred tem prosim obvezno oddajte prijavnice za verouk in za katehezo.

Prijavnica 2025-26 za verouk od 4. do 9. razreda:

prijavnica 2025-26

Prijavnica 2025-26 za katehezo od 1. do 3. razreda:

kateheza dobrega pastirja 2025-26

Duhovni poklic ni le poklic v duhovništvo ali redovništvo

Molitveni namen za duhovne poklice se najpogosteje sliši kot prošnja za nove duhovniške, redovniške in misijonske poklice. Tako pogosto, da smo pravzaprav izenačili duhovni poklic s posvečenim življenjem, življenjem v duhovniškem stanu ali redovništvu.

A duhovni poklic še zdaleč ni zgolj poklic duhovnika ali kako drugače posvečene osebe, ki namesto nas laikov zagotavlja duhovno oskrbo. Poleg podeljevanja zakramentov pa se od njega pričakuje tudi vzdrževanje tradicije zunanje podobe Cerkve, navzočnost v vsaki vasi in blagoslavljanje.

Prositi za nove duhovnike in redovnike, ki bodo po službenem duhovništvu ob vse manj duhovnosti v vse manjših občestvih zagotavljali enako razvejano oskrbo, lahko pomeni hkrati prositi tudi, da bi se nič ne spremenilo. Pomeni morda celo na silo pridobiti tiste, ki se bodo žrtvovali za plitvo novodobno udobje ostalih in bodo na svoja pleča prevzemali odgovornost za duhovnost. Saj pogosto slišimo, naj župnik moli, naj župnik mašuje in blagoslavlja, naj župnik to in ono, češ, zato ga pa imamo in prav je, da ga imamo.

Duhovni poklic je po zakramentu svetega krsta poslanstvo vseh, ki smo potopljeni v krstno vodo, povabljeni smo, da živimo življenje kot odgovor na Božji klic. Vsi nosimo v sebi poslanstvo duhovniške, preroške in kraljevske službe, uresničujemo pa ga v različnih stanovih, poklicih, hobijih in v vsakdanjem življenju nasploh. V veri staršev smo se naučili in kot birmanci zapečatili znanje, da trojna služba pomeni prejemati zakramente, poznati temeljne resnice naše vere in kot krona stvarstva izvrševati službo dobrega gospodarja.

Izvrševati ali živeti? Spomnimo se mladeniča, ki pristopi k Jezusu poln samega sebe, oborožen z vsemi dokazili o opravljenih pogojih (Mt 19, 16-22). Jezus ga ljubeče pogleda in povabi, da odrineta na globoko in spremenita izvrševati v živeti. Povabi ga na duhovno pot služenja, darovanja in, kar je bistveno, prinašanja Boga po svojih darovih svojemu bližnjemu in odkrivanju te iste Božje ljubezni v njem. Tu je bistvo duhovnosti, ki pa se je mladenič, prikrajšan za izkušnjo življenja z Bogom v vsakdanjem življenju, ustraši in povabila ne sprejme.

V duhovnem poklicu je jasno eno: gre za živet odnos, v katerem je vidno znamenje Kristusove ljubezni do Cerkve. Kristus je ljubil Cerkev tako, da je zanjo brezpogojno dal vse. Enako daje tudi danes, ko pripravlja prostor v polnosti bivanja pri Njem. Tako se polnost odnosa lahko uresničuje samo takrat, ko je v njem navzoč Kristus sam:

Zakonca vabi po zakramentu svetega zakona, da v svoji odločitvi svobodno (za)živita odnos, po katerem Bog ljubi ženo preko moža in moža preko žene ter tako v medsebojni ljubezni, spoštovanju in zvestobi živita predokus nebes.

Duhovnika po zakramentu svetega reda pošilja v občestva, da jim prinaša živo in dejansko navzočnost Boga med njimi, da jih s Kristusovim zgledom uči služenja in življenja za druge in da deli odpuščanje, iz katerega naj Božje ljudstvo živi.

V redovništvu kliče v šolo občestvenosti, kjer se v polnosti živi krstna in birmanska duhovnost s svojo odprtostjo za vzgib Svetega Duha. Prav redovništvo je znamenje radikalne hoje za Kristusom. Odreči se lastnim dobrinam, osebam in nenazadnje sebi, da bi pokazali na zgled bratstva, ki po Kristusovem zgledu presega naše odnose v zakonu in družini. Redovništvo nas tako še posebej v polnosti uči, kako ima drugi v meni svoj prostor.

Tudi samske usmerja k bratstvu v polnosti krstne in birmanske zakramentalne duhovnosti. Na poseben način so povabljeni, da živijo v svojem poklicu poslanstvo in duhovnost občestva, ki mu služijo na svoji življenjski poti.

Nedeljska božja beseda za 21. januar 2024 (Mr 1,14-20)

Ko so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

Jezus je imel velikega prijatelja. Ime mu je bilo Janez Krstnik. Janezova mama Elizabeta je bila teta Jezusovi mami Mariji. Skupaj sta se bodrili v njuni nosečnosti. Sveto pismo pri vseh štirih evangelistih opisuje srečanja med Janezom Krstnikom in Jezusa. Najbolj dramatičen je dogodek, ko Janez Jezusa krsti v reki Jordan, pri čemer se zasliši glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«(Mr 1, 11) Njuno prijateljstvo je bilo tako močno, da se Janez ni bal odhoda svojih učencev k Jezusu. Nasprotno o Jezusu je govoril preroške besede: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema grehe sveta!« (Jn 1, 29). In spet drugje: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Jn 3.30).

Jezus je imel Janeza zagotovo zelo rad. Prepričani smo, da ga je spoštoval, saj je na nekem mestu celo rekel: »Med rojenimi od žena, ni večjega od Janeza Krstnika.« (Lk 7, 28). Današnji evangeljski odlomek pa nas preseneča. Evangelist Marko ob dogodku krivičnega pripora Janeza Krstnika zapiše zanimiv Jezusov komentar: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.« Od Jezusa bi pričakovali, da bo izražal svojo globoko zaskrbljenost za prijatelja. Da bo prepoznaval delovanje temnih sil, ki jih je potrebno premagati, pa nič od tega.

Prav nasprotno držo srečamo v prvem berilo pri preroku Jonu. Izraelu, narodu iz katerega je Jona izhajal, se je zgodila krivica primerljiva s tisto, ki jo doživlja Janez Krstnik. Če bi lahko, bi se Jona zanjo rad maščeval Asircem. Toda Bog mu naloži povsem drugačno poslanstvo. Napoti ga na vzhod v Ninive v glavno mesto Asircev, da bi jih posvaril, jim omogočil spreobrnjenje in jih odvrnil od pogubljenja. In prav to Jonu ni všeč. Tej nalogi se Jona upre z odhodom na zahod v Tarsis, torej v nasprotno smer, kamor ga Bog pošilja. Šele, ko mornarji spoznajo, da Jona beži pred Bogom in ga vržejo v morje, kjer ga požre riba, Jona nejevoljno odide v Ninive in tam z oznanilom: »Še štirideset dni in Ninive bodo pokončane.« (prim. Jon 3, 4) izpolni Božji načrt.

Božja besede nas danes vabi, da ne vstopamo v konflikte, da se ne pogovarjamo s konflikti, niti, da jih premišljujemo. Jezus se pogovarja z ljudmi, ki prinašajo rešitev in so sposobni vstopiti v Božje kraljestvo. Okrog sebe gradi skupnost, ki bo sposobna loviti ljudi iz zagledanosti v svoje probleme v zagledanost v Očetovo voljo in Očetov načrt.

Kako so se pred dvema mesecema Izraelci odločili v njihovi krivici, vemo. Vprašanje je: »Kako se bova jaz in ti odločila v okoliščinah, ko se bova čutila, da se nama dogaja krivica?« Bova ravnala kot Jona ali kot Jezus? Župnik Boštjan Lenart

KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA:

Srečanja otrok bodo potekala ob sobotah,
(s pričetkom sob. 7.10.23)

1. stopnja od 9h do 10.30

v Hiši dobrega pastirja (za župniščem) Zg. Velka 43,
Prijave do 30. 9. 23 na 064 273 673 ali
vode.marusa @gmail.com

PRIJAVNICA K VEROUKU 2023-24.pdf

Župnija Marija Snežna je rimskokatoliška teritorialna župnija, dekanije Lenart v Slovenskih goricah, Ptujsko-Slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Nastanek cerkve sodi v čas kužnih epidemij. Takrat so v bližini gradu Trate, na desni strani reke Mure na Einsiedelbergu leta 1689 zgradili majhno cerkvico, imenovano Marija Snežna. V njej so prebivali menihi puščavniki - eremiti. Cerkev so v dobi jožefinskih reform leta 1788 podrli in nato v letih 1789 - 1791 zgradili novo cerkev na Zgornji Velki. Za njeno gradnjo so Velčani uporabili ves material porušene cerkve na Einsiedelbergu. Vsa dela je vodil takratni kaplan pri Mariji Snežni Matija Purgaj, ki je v njej 8. decembra leta 1789 imel tudi prvo mašo.

Cerkev je enoladijska s kvadratnim zvonikom. Ob vzhodni fasadi je razpelo s Križanim. Notranjščina je obokana, ob ladji so kapele. Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar in prižnica sta delo Jožefa Holzingerja, nekaj plastik je izdelal radgonski kipar Janez Klein. Cerkev je bila nekoč znamenita božja pot, ki pa se tudi danes vse bolj uveljavlja.

Leta 2009 je bila razglašena za romarsko pot. Ob cerkvi je obnovljen vodnjak, na katerem lahko preberemo verze Toneta Kuntnerja: "Ne boš odšel lačen, ne boš odšel žejen, človek popotni z Marije Snežne. Tu se naužiješ lepote in mira, napiješ resnice iz čistega vira."

Cerkev v Sloveniji

Nadškofija Maribor.

http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/