Župnija Marija Snežna

SNEŽNIŠKA

OZNANILA

29. 6. – 6. 7. 2025

Sv. maše, molitve in spovedi…

29. 6. 2025

13. NED. MED LET.
Sv. Peter in Pavel

6.30 spoved, r.v. 7h za Stanislava Budja in st 9.30 r. v. 10h za Marijo Ferk in st. Ferk Fujs; za Marjana Pak ob rd, za starše Bohl Jožeta in Zofijo; za Oder Lenarta, st. Janiš Jože in Marija, Oder Lenarta in Marijo, sor. Lorber; za Avgusta Lovrenčič 3obl.

Ob 19h molitev za pokojno Mihelič Marijo.

30. 6. PON.

Prvi mučenci rim. c.

10.30 molitev rožnega venca; 11h pogrebna maša za Mihelič Marijo. za

1. 7. TOR.

Sv. Estera

19h za Andreja Tomažiča obl.

2. 7. SRE.

Sv. Evgenija

3. 7. ČET.

Sv. Tomaž, apostol

4. 7. PET.

Sv. Urh, škof

19h za Tiliko Ferk 30. Dan

5. 7. SOB.

Sv. Ciril in Metod

18h za Tjašo Vodušek

6. 7. 2025

14. NED. MED LET.
Sv. Maria Goretti

6.30 spoved, r.v. 7h za žive in pokojne 9.30 r. v. 10h za Brankota Poredoša; za Jožico Šef 30. dan

Pomembna oznanila:

Umrla je Mihelič Marija, nocoj bomo zanjo molili, jutri jo pripeljejo v cerkev Marije Snežne ob 10h, sledi rv in ob 11h. maša.

Ostala oznanila:

Župnijsko romanje bo v soboto 12. julija v MariaZell. Prijave zbira Marija Ferenc 051 383 860. Cena za odraslega je 30€ za otroka 20€. Ura odhoda iz Zg. Velke je ob 6h; iz Sladkega Vrha ob 6.10. Polni se že drugi avtobus! Pohitite s prijavo.

Z agencijo Pozejdon bomo od 14. do 19. aprila 2026 poromali v Lurd. Do konca avgusta se zbirajo prij ave pri Mariji 051 383 860, ki se predajo na agencijo, ta pa omogoča mesečna odplačila. Cena romanja pri udeležbi 45 romarjev je 750€, pri udeležbi 40 romarjev 790€.

Troedini Bog, ki vse ljudi prisrčno ljubiš; nauči tudi nas, da Te bomo ljubili popolno in vselej, posebno v težavah. Pomagaj nam nositi svoj križ v duhu pokore in ljubezni. Naj bo Božja služabnica Cvetana Priol priprošnjica za zdravje Jožeta, Srečkota, Franca in Slavkota … Sveti Troedini Bog, prosimo Te, da Božja služabnica Cvetana Priol doseže čast oltarja in bomo v njej imeli novo vzornico in priprošnjico. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. Očenaš, Zdrava Marija, Slava

Liturgično sodelovanje naslednje nedelje:

6. 7. ob 6.30 rv: Peter Muhič; 1.b. Mateja Bukvič; 2.b. Cvetka Krajnc; ob 9.30h rv: Anica Špindler; 1.b. Anica Šauperl; 2.b. Jožica Forštnerič bbostjanlenart@gmail.com 070 467 743; Zg. Velka 43, 2213

e prijava na oratorij 2025

Oratorij 2025: »Ne boj se, zasveti!« od 25. do 28. avgusta letos.
Prijave na spletu zgornji rumeni okvirček.

Ali pri Ane-Marie Perko 041 589 750

Prijavnica 2025-26 za verouk od 4. do 9. razreda:

prijavnica 2025-26

Prijavnica 2025-26 za katehezo od 1. do 3. razreda:

kateheza dobrega pastirja 2025-26

Duhovni poklic ni le poklic v duhovništvo ali redovništvo

Molitveni namen za duhovne poklice se najpogosteje sliši kot prošnja za nove duhovniške, redovniške in misijonske poklice. Tako pogosto, da smo pravzaprav izenačili duhovni poklic s posvečenim življenjem, življenjem v duhovniškem stanu ali redovništvu.

A duhovni poklic še zdaleč ni zgolj poklic duhovnika ali kako drugače posvečene osebe, ki namesto nas laikov zagotavlja duhovno oskrbo. Poleg podeljevanja zakramentov pa se od njega pričakuje tudi vzdrževanje tradicije zunanje podobe Cerkve, navzočnost v vsaki vasi in blagoslavljanje.

Prositi za nove duhovnike in redovnike, ki bodo po službenem duhovništvu ob vse manj duhovnosti v vse manjših občestvih zagotavljali enako razvejano oskrbo, lahko pomeni hkrati prositi tudi, da bi se nič ne spremenilo. Pomeni morda celo na silo pridobiti tiste, ki se bodo žrtvovali za plitvo novodobno udobje ostalih in bodo na svoja pleča prevzemali odgovornost za duhovnost. Saj pogosto slišimo, naj župnik moli, naj župnik mašuje in blagoslavlja, naj župnik to in ono, češ, zato ga pa imamo in prav je, da ga imamo.

Duhovni poklic je po zakramentu svetega krsta poslanstvo vseh, ki smo potopljeni v krstno vodo, povabljeni smo, da živimo življenje kot odgovor na Božji klic. Vsi nosimo v sebi poslanstvo duhovniške, preroške in kraljevske službe, uresničujemo pa ga v različnih stanovih, poklicih, hobijih in v vsakdanjem življenju nasploh. V veri staršev smo se naučili in kot birmanci zapečatili znanje, da trojna služba pomeni prejemati zakramente, poznati temeljne resnice naše vere in kot krona stvarstva izvrševati službo dobrega gospodarja.

Izvrševati ali živeti? Spomnimo se mladeniča, ki pristopi k Jezusu poln samega sebe, oborožen z vsemi dokazili o opravljenih pogojih (Mt 19, 16-22). Jezus ga ljubeče pogleda in povabi, da odrineta na globoko in spremenita izvrševati v živeti. Povabi ga na duhovno pot služenja, darovanja in, kar je bistveno, prinašanja Boga po svojih darovih svojemu bližnjemu in odkrivanju te iste Božje ljubezni v njem. Tu je bistvo duhovnosti, ki pa se je mladenič, prikrajšan za izkušnjo življenja z Bogom v vsakdanjem življenju, ustraši in povabila ne sprejme.

V duhovnem poklicu je jasno eno: gre za živet odnos, v katerem je vidno znamenje Kristusove ljubezni do Cerkve. Kristus je ljubil Cerkev tako, da je zanjo brezpogojno dal vse. Enako daje tudi danes, ko pripravlja prostor v polnosti bivanja pri Njem. Tako se polnost odnosa lahko uresničuje samo takrat, ko je v njem navzoč Kristus sam:

Zakonca vabi po zakramentu svetega zakona, da v svoji odločitvi svobodno (za)živita odnos, po katerem Bog ljubi ženo preko moža in moža preko žene ter tako v medsebojni ljubezni, spoštovanju in zvestobi živita predokus nebes.

Duhovnika po zakramentu svetega reda pošilja v občestva, da jim prinaša živo in dejansko navzočnost Boga med njimi, da jih s Kristusovim zgledom uči služenja in življenja za druge in da deli odpuščanje, iz katerega naj Božje ljudstvo živi.

V redovništvu kliče v šolo občestvenosti, kjer se v polnosti živi krstna in birmanska duhovnost s svojo odprtostjo za vzgib Svetega Duha. Prav redovništvo je znamenje radikalne hoje za Kristusom. Odreči se lastnim dobrinam, osebam in nenazadnje sebi, da bi pokazali na zgled bratstva, ki po Kristusovem zgledu presega naše odnose v zakonu in družini. Redovništvo nas tako še posebej v polnosti uči, kako ima drugi v meni svoj prostor.

Tudi samske usmerja k bratstvu v polnosti krstne in birmanske zakramentalne duhovnosti. Na poseben način so povabljeni, da živijo v svojem poklicu poslanstvo in duhovnost občestva, ki mu služijo na svoji življenjski poti.

Nedeljska božja beseda za 21. januar 2024 (Mr 1,14-20)

Ko so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

Jezus je imel velikega prijatelja. Ime mu je bilo Janez Krstnik. Janezova mama Elizabeta je bila teta Jezusovi mami Mariji. Skupaj sta se bodrili v njuni nosečnosti. Sveto pismo pri vseh štirih evangelistih opisuje srečanja med Janezom Krstnikom in Jezusa. Najbolj dramatičen je dogodek, ko Janez Jezusa krsti v reki Jordan, pri čemer se zasliši glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«(Mr 1, 11) Njuno prijateljstvo je bilo tako močno, da se Janez ni bal odhoda svojih učencev k Jezusu. Nasprotno o Jezusu je govoril preroške besede: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema grehe sveta!« (Jn 1, 29). In spet drugje: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Jn 3.30).

Jezus je imel Janeza zagotovo zelo rad. Prepričani smo, da ga je spoštoval, saj je na nekem mestu celo rekel: »Med rojenimi od žena, ni večjega od Janeza Krstnika.« (Lk 7, 28). Današnji evangeljski odlomek pa nas preseneča. Evangelist Marko ob dogodku krivičnega pripora Janeza Krstnika zapiše zanimiv Jezusov komentar: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.« Od Jezusa bi pričakovali, da bo izražal svojo globoko zaskrbljenost za prijatelja. Da bo prepoznaval delovanje temnih sil, ki jih je potrebno premagati, pa nič od tega.

Prav nasprotno držo srečamo v prvem berilo pri preroku Jonu. Izraelu, narodu iz katerega je Jona izhajal, se je zgodila krivica primerljiva s tisto, ki jo doživlja Janez Krstnik. Če bi lahko, bi se Jona zanjo rad maščeval Asircem. Toda Bog mu naloži povsem drugačno poslanstvo. Napoti ga na vzhod v Ninive v glavno mesto Asircev, da bi jih posvaril, jim omogočil spreobrnjenje in jih odvrnil od pogubljenja. In prav to Jonu ni všeč. Tej nalogi se Jona upre z odhodom na zahod v Tarsis, torej v nasprotno smer, kamor ga Bog pošilja. Šele, ko mornarji spoznajo, da Jona beži pred Bogom in ga vržejo v morje, kjer ga požre riba, Jona nejevoljno odide v Ninive in tam z oznanilom: »Še štirideset dni in Ninive bodo pokončane.« (prim. Jon 3, 4) izpolni Božji načrt.

Božja besede nas danes vabi, da ne vstopamo v konflikte, da se ne pogovarjamo s konflikti, niti, da jih premišljujemo. Jezus se pogovarja z ljudmi, ki prinašajo rešitev in so sposobni vstopiti v Božje kraljestvo. Okrog sebe gradi skupnost, ki bo sposobna loviti ljudi iz zagledanosti v svoje probleme v zagledanost v Očetovo voljo in Očetov načrt.

Kako so se pred dvema mesecema Izraelci odločili v njihovi krivici, vemo. Vprašanje je: »Kako se bova jaz in ti odločila v okoliščinah, ko se bova čutila, da se nama dogaja krivica?« Bova ravnala kot Jona ali kot Jezus? Župnik Boštjan Lenart

KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA:

Srečanja otrok bodo potekala ob sobotah,
(s pričetkom sob. 7.10.23)

1. stopnja od 9h do 10.30

v Hiši dobrega pastirja (za župniščem) Zg. Velka 43,
Prijave do 30. 9. 23 na 064 273 673 ali
vode.marusa @gmail.com

PRIJAVNICA K VEROUKU 2023-24.pdf

Župnija Marija Snežna je rimskokatoliška teritorialna župnija, dekanije Lenart v Slovenskih goricah, Ptujsko-Slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Nastanek cerkve sodi v čas kužnih epidemij. Takrat so v bližini gradu Trate, na desni strani reke Mure na Einsiedelbergu leta 1689 zgradili majhno cerkvico, imenovano Marija Snežna. V njej so prebivali menihi puščavniki - eremiti. Cerkev so v dobi jožefinskih reform leta 1788 podrli in nato v letih 1789 - 1791 zgradili novo cerkev na Zgornji Velki. Za njeno gradnjo so Velčani uporabili ves material porušene cerkve na Einsiedelbergu. Vsa dela je vodil takratni kaplan pri Mariji Snežni Matija Purgaj, ki je v njej 8. decembra leta 1789 imel tudi prvo mašo.

Cerkev je enoladijska s kvadratnim zvonikom. Ob vzhodni fasadi je razpelo s Križanim. Notranjščina je obokana, ob ladji so kapele. Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar in prižnica sta delo Jožefa Holzingerja, nekaj plastik je izdelal radgonski kipar Janez Klein. Cerkev je bila nekoč znamenita božja pot, ki pa se tudi danes vse bolj uveljavlja.

Leta 2009 je bila razglašena za romarsko pot. Ob cerkvi je obnovljen vodnjak, na katerem lahko preberemo verze Toneta Kuntnerja: "Ne boš odšel lačen, ne boš odšel žejen, človek popotni z Marije Snežne. Tu se naužiješ lepote in mira, napiješ resnice iz čistega vira."

Cerkev v Sloveniji

Nadškofija Maribor.

http://www.nadskofija-maribor.si/splet15/