naslov: kontakt:
Župnija Marija Snežna Boštjan Lenart, župnik
Zgornja Velka 43 070 467 743
2213 Zgornja Velka bbostjanlenart@gmail.com
Embedded Files
SNEŽNIŠKA
OZNANILA
22.2. – 1.3. 2026
Sv. maše, molitve in spovedi…
22. 2. 2025
1. postna ned.
Sedež apo. Petra
6.30 sv. spoved 6.30 r.v. 7h za +st. Ivanko, Emila in Alojzijo Škofič 9.30 r. v. 10h za Bauman Ivana, Terezijo in sor; za Štefana Maroša 30. dan;
23. 2. PON.
Sv. Polikarp, škof.
Duh. vaje za duhovnike
24. 2. PUST. TOR.
Sv. Matija, apo.
Duh. vaje za duhovnike
25. 2. SRE.
Sv. Valburga, opatinja
17.30 rož. v.; 18h za Franca Krambergerja 8.d.
26. 2. ČET.
Sv. Aleksander, škof
17h češčenje; 18h za Jožico Zemljič
27. 2. PET
Sv. Baldomir, spok.
17h Križev pot; 18h za Franca Lovrenčiča ob 8. Dnevu
28. 3. SOB.
Sv. Roman, opat
7.30 rož. ven. Ob 8h za zdravje
1. 3. 2025
2. postna ned.
Sv. Feliks, papež
6.30 sv. spoved 6.30 r.v. 7h za žive in pokojne 9.30 r. v. 10h za Antonijo Žnuderl 30. dan; za Ivano Krajnc 30. dan; v zahvalo ob roj. dnevu.
Pomembna oznanila:
Prihodnjo nedeljo zbiramo obrok za romanje v Lurd
Križev pot danes od Šumanovega križa do Vogrinove kapele.
Križev pot prihodnjo nedeljo bo od Ferkovega do Rajšpovega križa.
Zaradi počitnic danes ni verouka za birmance, bo pa naslednjo ned.
Duh. obnova na Ptujski gori bo v pon. 16. mar. Odhod iz Velke ob 9h.
V sredo 11. 3. bo med nami s. Štefka Klemen iz Centra za duh. poklice. Od 17.30 do 20h bo za celotno dekanijo vodila delavnico duh. poklicev.
Ostala oznanila:
Pri maši naprošeni, da na listek za svoje naselje napišete predloge članov, ki bi okrepili sestavo župnijskega sveta. Hvala mnogim, ki že vrsto let sodelujete pri sejah ŽPS-ja. Vaša navzočnost je dragocena in vaše mnenje je pomembno. Mnoga naselja sploh nimajo predstavnika, ker v naselju še ni prebujenega sodelovanja. Opogumite se, dobrodošel je vsako konstruktivni nasvet in vsako sodelovanje.
Podprimo družine prvoobhajancev in birmancev v njihovi pripravi na prejem zakramenta. Molimo zanje. Starši molite ob večerih pred spanjem z otroci kratko molitev, ki bo v srcih vaših otrocih okrepila hrepenenje po prijateljstvu z Bogom. V tem tednu bodo prvoobhajanci prejeli prvi pomemben dar v pripravi na obhajilo. Pri redni katehezi bodo med mašo prejeli svoj osebni izvod Svetega Pisma.
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo, in prenovil boš obličje zemlje. Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Troedini Bog, ki vse ljudi prisrčno ljubiš; nauči tudi nas, da Te bomo ljubili popolno in vselej, posebno v težavah. Pomagaj nam nositi svoj križ v duhu pokore in ljubezni. Naj bo Božja služabnica Cvetana Priol priprošnjica vsem porodnicam in bolnikom našega kraja. Posebej molimo za: Boruta, Boštjana, Jožefo, Andrejo, Olgo, in Moniko. Očenaš, Z.M.
Liturgično sodelovanje naslednje nedelje:
1. 3. ob 7h Rv. Peter Muhič; 1.b. Mateja Bukvič, 2.b; Cvetka Krajnc
ob 10h Rv: Anica Špindler; 1.b. Jožica Forštnerič; 2.b. Anica Šauperl.
bbostjanlenart@gmail.com 070 467 743; Zg. Velka 43, 2213
Duhovni poklic ni le poklic v duhovništvo ali redovništvo
Molitveni namen za duhovne poklice se najpogosteje sliši kot prošnja za nove duhovniške, redovniške in misijonske poklice. Tako pogosto, da smo pravzaprav izenačili duhovni poklic s posvečenim življenjem, življenjem v duhovniškem stanu ali redovništvu.
A duhovni poklic še zdaleč ni zgolj poklic duhovnika ali kako drugače posvečene osebe, ki namesto nas laikov zagotavlja duhovno oskrbo. Poleg podeljevanja zakramentov pa se od njega pričakuje tudi vzdrževanje tradicije zunanje podobe Cerkve, navzočnost v vsaki vasi in blagoslavljanje.
Prositi za nove duhovnike in redovnike, ki bodo po službenem duhovništvu ob vse manj duhovnosti v vse manjših občestvih zagotavljali enako razvejano oskrbo, lahko pomeni hkrati prositi tudi, da bi se nič ne spremenilo. Pomeni morda celo na silo pridobiti tiste, ki se bodo žrtvovali za plitvo novodobno udobje ostalih in bodo na svoja pleča prevzemali odgovornost za duhovnost. Saj pogosto slišimo, naj župnik moli, naj župnik mašuje in blagoslavlja, naj župnik to in ono, češ, zato ga pa imamo in prav je, da ga imamo.
Duhovni poklic je po zakramentu svetega krsta poslanstvo vseh, ki smo potopljeni v krstno vodo, povabljeni smo, da živimo življenje kot odgovor na Božji klic. Vsi nosimo v sebi poslanstvo duhovniške, preroške in kraljevske službe, uresničujemo pa ga v različnih stanovih, poklicih, hobijih in v vsakdanjem življenju nasploh. V veri staršev smo se naučili in kot birmanci zapečatili znanje, da trojna služba pomeni prejemati zakramente, poznati temeljne resnice naše vere in kot krona stvarstva izvrševati službo dobrega gospodarja.
Izvrševati ali živeti? Spomnimo se mladeniča, ki pristopi k Jezusu poln samega sebe, oborožen z vsemi dokazili o opravljenih pogojih (Mt 19, 16-22). Jezus ga ljubeče pogleda in povabi, da odrineta na globoko in spremenita izvrševati v živeti. Povabi ga na duhovno pot služenja, darovanja in, kar je bistveno, prinašanja Boga po svojih darovih svojemu bližnjemu in odkrivanju te iste Božje ljubezni v njem. Tu je bistvo duhovnosti, ki pa se je mladenič, prikrajšan za izkušnjo življenja z Bogom v vsakdanjem življenju, ustraši in povabila ne sprejme.
V duhovnem poklicu je jasno eno: gre za živet odnos, v katerem je vidno znamenje Kristusove ljubezni do Cerkve. Kristus je ljubil Cerkev tako, da je zanjo brezpogojno dal vse. Enako daje tudi danes, ko pripravlja prostor v polnosti bivanja pri Njem. Tako se polnost odnosa lahko uresničuje samo takrat, ko je v njem navzoč Kristus sam:
Zakonca vabi po zakramentu svetega zakona, da v svoji odločitvi svobodno (za)živita odnos, po katerem Bog ljubi ženo preko moža in moža preko žene ter tako v medsebojni ljubezni, spoštovanju in zvestobi živita predokus nebes.
Duhovnika po zakramentu svetega reda pošilja v občestva, da jim prinaša živo in dejansko navzočnost Boga med njimi, da jih s Kristusovim zgledom uči služenja in življenja za druge in da deli odpuščanje, iz katerega naj Božje ljudstvo živi.
V redovništvu kliče v šolo občestvenosti, kjer se v polnosti živi krstna in birmanska duhovnost s svojo odprtostjo za vzgib Svetega Duha. Prav redovništvo je znamenje radikalne hoje za Kristusom. Odreči se lastnim dobrinam, osebam in nenazadnje sebi, da bi pokazali na zgled bratstva, ki po Kristusovem zgledu presega naše odnose v zakonu in družini. Redovništvo nas tako še posebej v polnosti uči, kako ima drugi v meni svoj prostor.
Tudi samske usmerja k bratstvu v polnosti krstne in birmanske zakramentalne duhovnosti. Na poseben način so povabljeni, da živijo v svojem poklicu poslanstvo in duhovnost občestva, ki mu služijo na svoji življenjski poti.
Nedeljska božja beseda za 21. januar 2024 (Mr 1,14-20)
Ko so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.
Jezus je imel velikega prijatelja. Ime mu je bilo Janez Krstnik. Janezova mama Elizabeta je bila teta Jezusovi mami Mariji. Skupaj sta se bodrili v njuni nosečnosti. Sveto pismo pri vseh štirih evangelistih opisuje srečanja med Janezom Krstnikom in Jezusa. Najbolj dramatičen je dogodek, ko Janez Jezusa krsti v reki Jordan, pri čemer se zasliši glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«(Mr 1, 11) Njuno prijateljstvo je bilo tako močno, da se Janez ni bal odhoda svojih učencev k Jezusu. Nasprotno o Jezusu je govoril preroške besede: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema grehe sveta!« (Jn 1, 29). In spet drugje: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« (Jn 3.30).
Jezus je imel Janeza zagotovo zelo rad. Prepričani smo, da ga je spoštoval, saj je na nekem mestu celo rekel: »Med rojenimi od žena, ni večjega od Janeza Krstnika.« (Lk 7, 28). Današnji evangeljski odlomek pa nas preseneča. Evangelist Marko ob dogodku krivičnega pripora Janeza Krstnika zapiše zanimiv Jezusov komentar: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.« Od Jezusa bi pričakovali, da bo izražal svojo globoko zaskrbljenost za prijatelja. Da bo prepoznaval delovanje temnih sil, ki jih je potrebno premagati, pa nič od tega.
Prav nasprotno držo srečamo v prvem berilo pri preroku Jonu. Izraelu, narodu iz katerega je Jona izhajal, se je zgodila krivica primerljiva s tisto, ki jo doživlja Janez Krstnik. Če bi lahko, bi se Jona zanjo rad maščeval Asircem. Toda Bog mu naloži povsem drugačno poslanstvo. Napoti ga na vzhod v Ninive v glavno mesto Asircev, da bi jih posvaril, jim omogočil spreobrnjenje in jih odvrnil od pogubljenja. In prav to Jonu ni všeč. Tej nalogi se Jona upre z odhodom na zahod v Tarsis, torej v nasprotno smer, kamor ga Bog pošilja. Šele, ko mornarji spoznajo, da Jona beži pred Bogom in ga vržejo v morje, kjer ga požre riba, Jona nejevoljno odide v Ninive in tam z oznanilom: »Še štirideset dni in Ninive bodo pokončane.« (prim. Jon 3, 4) izpolni Božji načrt.
Božja besede nas danes vabi, da ne vstopamo v konflikte, da se ne pogovarjamo s konflikti, niti, da jih premišljujemo. Jezus se pogovarja z ljudmi, ki prinašajo rešitev in so sposobni vstopiti v Božje kraljestvo. Okrog sebe gradi skupnost, ki bo sposobna loviti ljudi iz zagledanosti v svoje probleme v zagledanost v Očetovo voljo in Očetov načrt.
Kako so se pred dvema mesecema Izraelci odločili v njihovi krivici, vemo. Vprašanje je: »Kako se bova jaz in ti odločila v okoliščinah, ko se bova čutila, da se nama dogaja krivica?« Bova ravnala kot Jona ali kot Jezus? Župnik Boštjan Lenart
KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA:
Srečanja otrok bodo potekala ob sobotah,
(s pričetkom sob. 7.10.23)
1. stopnja od 9h do 10.30
v Hiši dobrega pastirja (za župniščem) Zg. Velka 43,
Prijave do 30. 9. 23 na 064 273 673 ali
vode.marusa @gmail.com
PRIJAVNICA K VEROUKU 2023-24.pdf
Nastanek cerkve sodi v čas kužnih epidemij. Takrat so v bližini gradu Trate, na desni strani reke Mure na Einsiedelbergu leta 1689 zgradili majhno cerkvico, imenovano Marija Snežna. V njej so prebivali menihi puščavniki - eremiti. Cerkev so v dobi jožefinskih reform leta 1788 podrli in nato v letih 1789 - 1791 zgradili novo cerkev na Zgornji Velki. Za njeno gradnjo so Velčani uporabili ves material porušene cerkve na Einsiedelbergu. Vsa dela je vodil takratni kaplan pri Mariji Snežni Matija Purgaj, ki je v njej 8. decembra leta 1789 imel tudi prvo mašo.
Cerkev je enoladijska s kvadratnim zvonikom. Ob vzhodni fasadi je razpelo s Križanim. Notranjščina je obokana, ob ladji so kapele. Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar in prižnica sta delo Jožefa Holzingerja, nekaj plastik je izdelal radgonski kipar Janez Klein. Cerkev je bila nekoč znamenita božja pot, ki pa se tudi danes vse bolj uveljavlja.
Leta 2009 je bila razglašena za romarsko pot. Ob cerkvi je obnovljen vodnjak, na katerem lahko preberemo verze Toneta Kuntnerja: "Ne boš odšel lačen, ne boš odšel žejen, človek popotni z Marije Snežne. Tu se naužiješ lepote in mira, napiješ resnice iz čistega vira."
Google Sites
Report abuse