Molimo za priložnost
kateheze dobrega pastirja.

Prvi teden verouka je za nami. Ponovno smo pričeli poslušati Božjo besedo. Veroučenci nižje in srednje triade so kot vedno pokazali največ interesa. Na vabilo župnika in katehistinj je 19 otrok pustilo ob strani nogomet in druge interesne dejavnosti, ter se udeležili oratorijskega dopoldneva. Pred mesecem rožnega venca smo izdelovali rožne venčke, opazovali živali, prisluhnili katehezi dobrega pastirja in zmolili eno desetko rožnega venca. Veseli, smo novega atrija. Nebeškega očeta prosimo za zanimanje in interes otrok ter njihovih staršev. Upamo, da naša močna ekipa katehetov zmore tudi zalogaj letos zastavljenih ciljev.

Skavti iz Slovenskih goric vabijo pogumne!

Skavtstvo je ritem srca, so iskrice v očeh, kaplje potu in iskrena prijateljstva. Biti skavt je način življenja, ki nam preko preizkušenj in izzivov pomaga rasti v boljše ljudi. V svetu, kjer so pristni odnosi in čas v naravi žal vedno večja redkost, mi skupaj ustvarjamo prostor. Prostor, kjer se čutimo sprejete, razumljene in čudovite z vsemi talenti in nepopolnostmi, s katerimi barvamo naš steg v zeleno sive barve, ki jim pripadamo. Zeleni so gozdovi, ki to sončno dolino delajo tako čudovito, siv je prah, ki ga burja dviga in vrtinči po zraku, meša in premika. Ta barvna simbolika nas v obliki rutk, ki jih na vseh skavtskih aktivnostih nosimo okrog vratu, opominja, da želimo ohraniti naravo in želimo živet polno in svobodno, se kot pesek prepustiti tokovom in to življenje v polnosti živeti. 

Verska izkušnja - »priložnost za rast v odnosu«

Ob rojstvu otroka starši čutite nepopisno hvaležnost in obdarovanost. To veselo in ponosno vzdušje lahko hromijo strahovi, pomisleki in občutki nesposobnosti za zahtevno nalogo vzgoje. Starši ob otroku čutite božjo stvariteljsko moč, hkrati pa izjemno nemoč in grozo, ob otrokovem nezadovoljstvu in trmi. Kolikšno veselje in srečo starši doživite ob otrokovem nasmešku. In koliko je žalosti in notranjega trpljenja ob otrokovi bolezni. Ta nasprotja trajajo vse življenje.

Nedvomno je otrok v najnežnejših letih sposoben absolutnega zaupanja, ki mu bo pošel, če ne bo rastel v odnosu z Bogom. Dar tega zaupanja v Cerkvi praznujemo s sv. krstom, ki ga noben duhovnik ne more odkloniti ali pogojevati. Otrok po svoji naravi ni sposoben lagati, pa vendar se hitro nauči trikov. Otrok je v svoji nedolžnosti sposoben čudenja nad lepim, skrivnostnim, plemenitim, zato beži pred temo, hrupom, grozo. Hkrati se je otrok v okoliščinah, kjer njegove notranje potrebe niso zagotovljene, sposoben ne le zanimati za nasilje, sovraštvo, spletke, lumparije, ampak vso to zlo tudi vršiti…

Prezaposlenost staršev ali otrok samih je znamenje, da je duhovna dimenzija v družini postavljena na stranski tir. Svet producira paleto namišljenih telesnih in duševnih potreb, ker se boji verske izkušnje in človeka prisiljuje v plitve odnose. Duhovne potrebe (priložnost za čudenje, za tišino, za molitev, za hvaležnost) je sodoben človek pripravljen potlačiti in utišati z hrupom zvočnikov in impulzi zaslonov, ki postane hrana in tolažba za naraščajočo notranjo stisko.

Minulo leto je neki oče redno spremljal sina prvoobhajanca k sv. maši med tednom. Sprašujem se, kako čudoviti zgled, kako veliko dediščino, je oče s tem spremstvom dal svojemu sinu!

Duhovniki nismo policaji ali sodniki. Naša naloga, je, da vabimo k rasti v odnosu z Bogom znotraj Cerkve. Naša naloga je, da vabimo k miru, molitvi, tišini, obisku sv. maše in hvaležnosti. Temu lahko pripomore srečanje s katehetom pri verouku[1]. A kjer so starši zavedno ali nezavedno nasprotni Duhu življenja Cerkve je smiselno počakati, z zunanjimi znamenji verske zrelosti (z zakramentom sv. obhajila in sv. birme). Praznovanje teh dogodkov brez primerne priprave škoduje pristnemu odnosu z Bogom v Cerkvi.

S katehezo dobrega pastirja se starše vabi, da otrokom že pri 3 letih ponudijo okolje-atrij, v katerem je mogoče razvijati odnos z Bogom. Ne prelagajte priložnosti za versko izkušnjo v puberteto, ko mladostnik ni zdrav, če se ne upira. Sporočilo in dar vere je potrebno posredovati čim prej in na čim bolj vsakdanji način. Pošiljati otroka k verouku, sicer pa živeti mimo Cerkve je za otroka veliko breme hinavščine, pred katerim bo zbežal, prvič ko bo zmogel – po birmi.

Urnik verouka ni lahko sestaviti. Zahvaljujem se ravnateljici ga. Andreji Košti za usklajevanje. Hvaležen sem katehistinjam Cvetki Kraner, Bernardi Kolosovski in Maruši Vode za njihovo pripravljenost pri sodelovanju v tem šolskem letu. Spoštovani starši prosim skupaj iščimo pot, kako bo mladi rod rastel v iskrenem odnosu z Bogom.

[1] Beseda 'verouk' pogostokrat zavaja starša, misleč vpisali smo ga k verouku, sedaj smo vse storili na področju verske vzgoje.

„Pomagaj mi, da pridem bliže k Bogu“

Dragi starši,

v naši župniji imamo veliko milost, da lahko svojim otrokom ponudimo versko vzgojo, ki v ospredje postavlja otrokov odnos z Bogom in ne samo versko znanje. Govorim o Katehezi Dobrega pastirja, ki je namenjena otrokom od 3. leta dalje. Se sprašujete, kako je lahko vaš 3 ali 4-letni otrok sposoben začutiti bližino Boga? Vsebino mu je potrebno predstaviti na njemu prilagojen način, torej na način, ki ga bo sposoben razumeti. In presenečeni boste, kako velika želja je v otroku, da bi spoznal svojega stvarnika, očeta in pastirja, ki nas varuje in vodi.

Zelo grobo rečeno je kateheza Dobrega pastirja kot verouk, ki se izvaja po metodi montessori - torej, da je otrok postavljen v okolje, kjer lahko dela samostojno s posebej pripravljenimi pripomočki. V resnici pa katehezo težko primerjamo z običajno obliko verouka. Ob misli nanjo se (predvsem odrasle generacije) velikokrat spomnimo na suhoparno učenje molitvic in 10 zapovedi, v nekem temačnem prostoru, po možnosti še z zelo strogim župnikom. Kateheza Dobrega pastirja je pravo nasprotje. Kateheza poteka v prostoru, z imenom atrij, ki je urejen posebej za predšolske otroke in otroke prve triade. Prostor je svetel, vse je v prijetnih barvah, mize in stoli so majhni, police in omare pa so prilagojene tako, da je otroku vse dosegljivo. V njem se otrok počuti prijetno, samostojnost, ki mu jo nudi tako okolje, pa mu daje dostojanstvo in samozavest.

Tudi katehet ima zelo drugačno vlogo. V atriju katehet ne stoji pred tablo, od koder poučuje, ampak predstavi pripomoček, potem pa se umakne in pusti, da otroci delajo samostojno. Če potrebujejo pomoč, jim je katehet na voljo (za prižiganje sveče, za branje, če še ne znajo brati, ipd.), sicer pa jih pusti, jih opazuje in spremlja njihov razvoj.

Lepo je videti, kako zraven župnišča raste in nastaja „Hiša Dobrega pastirja“. Naj ne raste samo stavba, ampak naj raste tudi naš odnos do Boga. Dragi starši, omogočite svojim otrokom, da spoznajo, da niso sami, da ima Bog načrt za nas in da smo njegovi. Vabljeni k vpisu!

Več o katehezi si lahko preberete na snezna.si ali greste osebno do župnika. Če pa imate še vedno dvome ali vprašanja, sem vam na voljo za pogovor (064 273 673).

Srečanja otrok bodo potekala ob sobotah.,
(s pričetkom sob. 7.10.23)

1. stopnja od 9h do 10.30

2. stopnja od 10.30 do 12h

v Hiši dobrega pastirja (za župniščem) Zg. Velka 43,
Prijave do 30. 9. 23 na 064 273 673 ali
vode.marusa @gmail.com
več info.: www.snezna.si

Maruša

Nekaj namigov, kaj vse se lahko obišče v naši okolici 

6 km: Mestece Cmurek (nemško Mureck)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Cmurek

Blizu je razgledni stolp Murturm

https://goo.gl/maps/TsUsasGFtWJf8ZEC9

25 km Radgona (nemško Bad Radkersburg) z odlično ohranjeno zgodovinsko podobo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Radgona

20 km: Kraj Ernovž (nemško Ehrenhausen) z lepim trgom in gradom (ki je v privatni lasti in ni dostopen) ter mavzolejem Ruperta Eggenberga.

https://de.wikipedia.org/wiki/Ehrenhausen

Blizu je razgledni stolp Wasserturm Weinleiten

https://goo.gl/maps/Wk62hvtCsxkBiKih6

Kraj Gomilica (nemško Gamlitz) z eno nastarejših župnij v okolici

https://de.wikipedia.org/wiki/Gamlitz

Ob cesti med Ernovžem in Gomilico je gibalni park (Motorikpark Gamlitz) z brezplačnim vstopom, plačljiva je le parkirnina

https://goo.gl/maps/1jtxXNavUm45TJuA7

Med Ernovžem in Zgornjo Kungoto je tik ob meji na slovenski strani razgledni stolp Plač

https://goo.gl/maps/FcVXZT84dZKTXWRt9

20 km: Kraj Straden visoko na vzpetini s štirimi cerkvami

https://de.wikipedia.org/wiki/Straden

Blizu je razgledni stolp Aussichtswarte Vulkanland

https://goo.gl/maps/HUina6HNLWpDNnxQ6

50 km: Grad Riegersburg na strmi vzpetini, ki je ostanek vulkana

https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Riegersburg

30 km: Mesto Lipnica (nemško Leibnitz) z gradom Seggau, ki je bil sedež štajerskih škofov

https://sl.wikipedia.org/wiki/Lipnica,_Avstrija

Ob cesti v Lipnico je arheološka razstava na prostem z ostanki rimskega mesta Flavia Solva

https://goo.gl/maps/FcVXZT84dZKTXWRt9

60 km: Mesto Gradec (nemško Graz), ki je glavno mesto avstrijske Štajerske

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gradec

80 km: Opatija Rein (nemško Stift Rein), cistercijanski samostan v kraju Gratwein

https://sl.wikipedia.org/wiki/Cistercijanski_samostan_Rein

Ob poti do opatije Rein je na vzpetini nad krajem Judendorf-Straßengel gotska Marijina romarska cerkev z barvnimi okni iz 14. stoletja

https://de.wikipedia.org/wiki/Wallfahrtskirche_Maria_Stra%C3%9Fengel

Hvala Tomažu Marasu, za zbrane podatke.

Pred začetkom duhovnih počitnic na temo sv. Benedikta je bil posnet intervju s sestro Rebeko Kenda, ki je vodila teden duhovnosti v naši župniji od 10. do 16. julija 2022.

pogovor s sestro rebeko kenda mp3.mp3 

ŠEST MOLITVENIH SKRINJIC 

bo to nedeljo začelo romati po domovih po šestih področjih župnije: 

1) Zgornja Velka, 

2) Spodnja Velka - Žitence, 

3) Trate – Zg. Dražen Vrh, 

4) Sladki Vrh – Svečane, 

5) Vranji vrh - Selnica ob M. – Srebotje, 

6) Šomat – Zg. Gradišče – Ploderšnica. 

Prejem skrinjice potrdite z SMS-om na 070 467 743: »Skrinjica št. _ je pri družini / osebi ____, na naslovu ___.« Po dveh tednih, ko skrinjico oddamo zopet napišem SMS sporočilo: »Skrinjica št. __ je izročena družini / osebi ___, na naslov ____.«.

PROGRAM SNEŽNIŠKEGA PRAZNOVANJA

Vsak večer pred bogoslužjem pol ure pred mašo rožni venec spoveduje: pon., tor., sre., g. Roman Maier; čet., Leopold Korat.

Pon. 2. 8. ob 14h spletanje vencev iz 'žingerla'; dvorana KS Velka

Čet. 5. 8. ob 10h/19h bogoslužje v čas Snežniški Materi Božji; gost Polde Korat, župnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu

Pet. 6. 8. ob 20h »Ženske Moški – z Lune in Marsa?«; gostom Andrejem Pešecem, motivatorskim govornikom; dvorana KS Velka

Ned. 8. 8. ob 7h/10h bogoslužje ob snežničinem; gost Anton Furar, nekdanji župnik iz Jakobskega dola; izdaja knjige Šopek živih snežniških korenin.

POMEMBEN OBISK V NAŠI ŽUPNIJI

V tem tednu pride v našo župnijo letovati pet varovancev (Rok, Rok, Domen, Sandi in Lucija) iz skupnosti Barka. Z njimi bodo trije spremljevalci (Vivija, Boštjan in James). Prisrčno dobrodošli, da jih obiščete in z njimi sklenete neposredno prijateljstvo.

Z njimi sem preživel leto dni, ki me je zaznamovalo za vse življenje. Njihova nenarejenost v molitvi in življenju je preroška. Z nikomur ne tekmujejo v produktivnosti, so pa neprekosljivi v zvestobi, naklonjenosti in velikodušnosti, ko se z njimi vzpostavi zaupanje. 

Morda vas celo na kratko obiščemo. Navdušeni so nad vsakršno cvetlico, živalco in rastlinico, ki je ne morejo najti v Ljubljani ali v Zbiljah, kjer imajo dnevno delovni center in dvoje hiš.

V torek ob 17h vas lepo povabim, da si pridete ogledati njihove umetniške izdelke, ki jih ponosno prodajajo in podarijo hkrati.

Več o njih na: www.skupnostbarka.si

objavljeno 11.7.2021

Izbira članov ŽPS-ja.

Hvala za oddanih 27 predlogov bodočih članov župnijskega pastoralnega sveta. Župnijski svet bo znan septembra.  

Župnijski pastoralni svet (ŽPS) je župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, usklajuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji. ŽPS predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov.

objavljeno 4.7.2021

Hvala za vašo velikodušnost s katero bomo lahko pokrili strošek sončne elektrarne, postavljene v tem tednu. Bog vam ohrani to navado, darovanja v dober namen ob pogrebih in darovanja v knjigo darov. Brez vaše dobrote ne bi zmogel.

Iskrena hvala rojaku Josefu Nekrepu iz Avstralije, ki je ob 30 letnici naše domovine daroval za konja s pomenljivim imenom Viktor. 

objavljeno 4.7.2021

IZBIRA PASTORALNEGA SVETA (objavljeno 23.5.2021)

Pred nami je pomembni dogodek - izbira članic in članov Župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS). Izkušnja kaže, da so lahko člani ŽPS, če so skrbno izbrani, duhovniku v veliko pastoralno oporo in zelo pomemben člen pastoralnega dogajanja v župniji. Priprava na izbiro članov ŽPS se je začela že v januarju 2020, vendar je pandemija dogajanje prekinila. Ker želimo pastoralno leto 2021/22 začeti kar najbolj »opremljeni«, se je g. nadškof Alojzij Cvikl odločil, naj se izbira članov ŽPS za novi petletni mandat v mariborski nadškofiji izvede do konca meseca junija 2021.

V današnjih razmerah življenja cerkve je vloga članov ŽPS-ja: pričevanje o božji (po)moči, sporočanje o možnosti raznovrstnega sodelovanja v župniji, iskanje skupnega dobrega, skrb za materialno in duhovno ogrožene, ...  

Komisijo za izbor novih članov sestavljajo:

-Franc Rajšp, ključar

-Franc Kozar, mežnar

-Lidija Šarič, tajnica ŽPS-ja

_____________________________  odreži _____________________

ZA MOJE NASELJE _________________

PREDLAGAM ZA ČLANA V ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET M. SNEŽNE

Ime in priimek:    ___________________________

Datum:__________________

KUPIM KOZO

Z nakupom KOZE pomagate revnim družinam v Afriki in Albaniji, da se trajnostno lahko preživijo.

Slovenska karitas skupaj z misijonarji vabi, da se kot družina odločite in kupite kozo družini v Afriki (v Centralnoafriški republiki, Ruandi, Burundiju in Madagaskarju) ali v Albaniji. Za kozo v Afriki družina potrebuje 20 EUR, v Albaniji pa 65 EUR.

Kozo lahko kupite z darom na: Slovenska karitas, Kristanova 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Kupim kozo; Sklic: SI00 210, Koda namena: CHAR, BIC banke:LJBASI2X.  V primeru, da boste nakazilo izvedli prek spleta, vas prosimo da nam to sporočite na info@karitas.si in poslali vam bomo okrasek za jelko.

“Najprej dobre koze zagotovijo skodelico toplega, kakovostnega mleka že v jutru, lahko prispevajo h kosilu kot na primer sir v bureku in so za večerjo sir z kruhom. Družina lahko mlečne proizvode tudi proda. Daljnoročno družinam lahko zagotovijo tudi meso, ki je še posebej dobrodošlo za praznike, prirast pa lahko prodajo na tržnici in s tem nekaj zaslužijo. Pomembne so tudi za gnojenje vrta, da zelenjava bolje zraste. Ne smemo zanemariti tudi drugo – vzgojno plat koz za otroke v družini. Z vsakodnevno skrbjo za njih se navaja otroke k odgovornosti in delu, hkrati pa so za njih tudi razvedrilo, igranje, tekanje prevračanje z kozlički… Spremljanje življenja z rojevanjem, smrtjo, z dnevi veselja, skrbmi, prijateljstvom. Vse to pomenijo koze za revno družino v Albaniji.«

God sv. Antona / Zvonkota, 17. 1. 2021

Živel je v osrednjem Egiptu ob koncu 3. in v začetku 4. stoletja. Ko so mu umrli starši, je poskrbel za sestro, zemljišča podaril sosedom, drugo imetje pa razdelil ubogim. Potem je odšel v puščavo, kjer se je posvetil molitvi in premišljevanju ter živel od tega, kar mu je nudila egiptovska zemlja. Kot puščavnik je dozorel v vodnika bogoljubnih duš. Mnogi so ga prosili duhovne pomoči. K njemu so prihajali zbegani, žalostni in grešniki. Vsem je delil duhovne darove in z njimi molil. Rad jim je govoril o božji ljubezni. Na prošnjo sv. Atanazija je trikrat zapustil puščavo in odšel v mestni hrup, med drugim tudi v Aleksandrijo, kjer je branil pravo vero in se boril za čistost verskega nauka. Na stara leta se je umaknil na težko dostopno gorsko polico. Umrl je star 105 let.

V ljudskem mnenju je sv. Anton kot čudodelnik zaslovel že za časa življenja, še bolj pa po smrti. Ustanavljala so se različna dobrodelna društva, ki so skrbela za reveže. Tem družbam so ljudje zelo radi dajali različne darove, med drugimi tudi prašičke. Ljudje, ki so te darove zbirali, so hodili okoli z zvoncem in palico v obliki črke T. Prašiček ob sv. Antonu Puščavniku naj bi pravzaprav ponazarjal skušnjave, s katerimi je hudič asketskega svetnika mučil. Zvonček na palici, ki ne manjka na nobeni njegovi upodobitvi, pa naj bi pomenil pripomoček, s katerim je svetnik odganjal hudobne duhove.

Sv. Anton Puščavnik je zavetnik živinorejcev, pastirjev, mesarjev in številnih drugih poklicev. Na njegov god, 17. januarja, so vezani številni ljudski običaji. Ponekod po Sloveniji so ob Antonovem godu k njegovemu oltarju nosili krače in klobase, živini pa dali boljše seno.

Luč miru iz Betlehema 2020 

Od nedelje, 20. 12. 2020, bo na voljo Lučka miru iz Betlehema.

Prižgimo bližino!

Sporočilo letošnje poslanice nas poskuša spomniti, da sta ljubezen in bližina v teh nekoliko tesnobnih časih ključnega pomena. Ker vsako majhno dejanje, ki izkazuje bližino, dobroto, ljubezen, danes še veliko bolj sveti in vliva upanje, ne glede na to, kako majhno je. Vsaka luč šteje, saj se v temi vidi tudi čisto drobceno lučko. In teh dejanj naš svet danes še posebej potrebuje, tihih in drobnih sporočil, da v mrzlih časih oddaljenosti nismo sami. Da nekdo misli na nas, da nekdo moli za nas, da je nekomu mar za nas.

Če tega ne moremo pokazati z objemi in poljubi, to še ni izgovor, da ne moremo drug drugemu izkazati bližine. Nasprotno, vse to nas sili, da poiščemo nove poti, nove načine, morda celo še bolj pristne in iskrene. Če hoče, ljubezen vedno najde pot. Ljubezen sveti in ogreje tudi s klicem, pismom, sporočilom, tudi prijaznim pozdravom dveh, ki se sicer skrivata za masko. Ljubezen ne ogroža varnosti. Samo sveti in greje, da jo začutimo drug v drugem.

Naša poslanica je majhen plamen, ki računa na vas, da ga razširite. Prinašamo jo v pričakovanju božiča, katerega sporočilo je ravno Božja bližina vsakemu človeku. Zato je naloga vseh, ki verjamemo Vanj in v njegov prihod med nas, da poskrbimo, da se nihče v tem času ne bo počutil sam. Da po svojih močeh, na kakršen koli način že, drug drugemu prižgemo bližino. To si dolgujemo kot ljudje.

Naš svet je povsem isti kot včeraj, ta čas je le pokazal, kakšen je v resnici. Daleč smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje.

Zato vam prinašamo luč, saj je luč tista, ki ogreje, tista, ki pomiri, tista, ki nas drug drugemu približa. Ko namreč v temi nekomu osvetli obraz, ta ni več strah, ampak človek.

Zato vam prinašamo Luč, ki se je v Božiču spustila med nas. To je naš korak bližje vam v teh mrzlih časih. Želimo vam dati to Luč, želimo vam biti ljudje. Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej. Naredite tudi vi korak bližje ljudem, nikogar ne pustite samega, poiščite način, da jim pokažete bližino. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot.

Prižgimo luč. Obdržimo bližino!

Dobrodelni namen

V letošnjem letu bomo s pomočjo zbranih sredstev akcije Luč miru iz Betlehema podprli dva projekta, za katera se nam je zdelo, da najbolj uresničujeta tisto, kar se nam v teh časih zdi najpomembnejše in za kar si kot organizacija prizadevamo.

Svoj dar lahko namenite tudi tako, da pošljete SMS sporočilo s ključno besedo LUC1 ali LUC5 in prispevali boste 1 ali 5 EUR v dobrodelne namene.

Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. Splošne pogoje SMS donacij si lahko preberete na lmb.skavt.net/SMS-donacije.

Lunina vila

Lunina vila je zasebna in neprofitna organizacija v Sloveniji, katere poslanstvo je zdravljenje in preprečevanje travm pri otrocih (zlorabe, zanemarjanje, spolne zlorabe, smrt bližnjega, dolgotrajna bolezen, migracija …). Prizadevajo si, da bi z nudenjem varnega, sočutnega in prijaznega okolja otrokom, ki so doživeli kakršnokoli obliko travme, omogočili, da premagajo njene negativne posledice in iz nje zrastejo v zdrave in srečne mladostnike in kasneje odrasle osebe. Gre pravzaprav za prvo ustanovo v Sloveniji, ki se reševanja problematike travm loteva na celosten način, saj nudijo psihosocialno pomoč otrokom, strokovno podporo njihovim svojcem, psihoedukacijo, izobraževanje strokovnjakov za delo na področju otroške psihotravmatologije, izdelavo in prodajo terapevstkih pripomočkov za delo z otroki ter ozaveščanje širše javnosti z namenom destigmatizacije problematike.

Za Lunino vilo smo se odločili predvsem zato, ker je njihovo delo povezano s področjem duševnega zdravja, kjer kot organizacija zadnje čase veliko delamo in ker je to zagotovo ena od bolj perečih in občutljivih tem, ki v času epidemije še toliko bolj prihaja na plano.

Lebanese Girl Scout Association

Gre za katoliško skavtsko organizacijo, ki v libanonskem Bejrutu in drugje po Libanonu pomaga z razdeljevanjem hrane in nudenjem pomoči vsem potrebnim. Na njih je, podobno kot na vse države po svetu, močno vplival koronavirus, poleg tega pa je letos poleti v Bejrutu prišlo tudi do silovite eksplozije, ki je za sabo pustila številne žrtve in ogromno materialno škodo. Libanonska skavtska organizacija se že nekaj časa bori za svoj obstoj, hkrati pa pomagajo po celotni državi, ki pa je bila že pred eksplozijo v precejšnji gospodarski, družbeni in politični krizi. S prispevkom od zbranih sredstev v akciji LMB jim želimo pomagati pri njihovem boju za obstoj skavtske vzgoje in jih vsaj nekoliko podpreti pri njihovi pomoči libanonskemu narodu.

Sklad sv. Lucije

V letošnjem letu je bil v sklopu ZSKSS ustanovljen dobrodelni Sklad sv. Lucije, ki je namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in stiskah naših članov, kjer lahko naša pomoč pripomore k boljšemu zdravljenju. Vsako leto bomo tako od 10 do 20 % zbranih sredstev v akciji LMB namenili Skladu sv. Lucije in s tem pomoči našim članov.

Duhovne počitnice na Jezerskem 

župnije Marija Snežna

Odhod v ponedeljek 24. avg. popoldne ob 15h iz Velke z lastnimi prevozi.  Vrnemo se v sredo 26. zvečer. Koristili bomo »vavčar« v vrednosti 68€ za dva dni zajtrk in nočitev. Dva obroka kosila in večerje si bomo skuhali sami v lastni režiji. Vsak dan sv. maša v bližnjih kapelah, sprehod v naravi, ogledi bližnjih znamenitosti (gorski prelaz Jezersko, pogledi na najvišji vrh Kamniško savinjskih alp – Grintavec, Avstrija Eisenkappel). 

Prijavite se čim prej.  Kapaciteta samo 15 mest. 

Nekaj ponudb, kje preživeti dopust in koristiti dopustniški vavčer v katoliških turističnih kapacitetah.

- Murskosoboška škofija

Veržej – penzion Mavrica: http://marianum.si/ponudbe-penziona-mavrica

- Koprska škofija

Strunjan – Stella Maris: https://stellamaris.si/

Koper – Študentski center Jadro: http://jadro.si/

MEDNARODNI DAN BEGUNCEV – POHOD SOLIDARNOSTI

V četrtek 25.6. vabljeni na kratki solidarnostni pohod. Izpred cerkve bomo ob 10h šli peš do Sernečevega križa, katerega obnovo bomo blagoslovili. Pobudo pohoda daje Slovenska karitas, ki želi ozavestiti negotovost in trpljenje današnjih beguncev po svetu. 

20. junij je mednarodni dan beguncev. Ne glede na to, kakšno je vaše stališče do beguncev. Nekateri so jim naklonjeni, drugi se jih želijo otepati. Begunci v svetu obstajajo. Nedvomno je neprijetno biti begunec. Biti brez doma, brez gotovosti in brez dostojanstva. Beguncem so sanje in drznost edino upanje. 

Lani je bilo na svetu 70,8 milijona ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom, od tega vsak dan 37.000 ljudi, predvsem iz afriških in azijski držav. Podporo beguncem in vsem, ki so morali v želji po preživetju in človeka vrednem življenju zapustiti domove zaradi vojn, preganjanja, podnebnih sprememb in skrajne revščine, bodo sodelavci Slovenske karitas ob mednarodnem dnevu beguncev skupaj s prostovoljci in drugimi udeleženci izrazili z izvedbo in udeležbo na Pohodih solidarnosti.

Pohodi solidarnosti se začnejo v soboto, 20. junija, in bodo potekali do sobote, 27. junija 2020. Slovenska karitas vabi, da se simbolno pridružite in v lastni organizaciji odidete na sprehod v okolici doma ali pohod v naravo, po pešpoti v lokalnem okolju, po središču mesta, na okoliški hrib, višjo vzpetino ali kam drugam. 

To storite v znamenje solidarnosti z vsemi, ki so bili primorani zapustiti svoj dom.

Praznik sv. Rešnjega Telesa – Telovo

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije,  njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki sv. maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.  Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.

Posvečene hostije duhovniki hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za čaščenje. Duhovniki monštranco izpostavljajo v čaščenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem i zrazijo zunanjo versko pripadnost.

Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda.

Gospodu župniku Francu Časlu v slovo:

Iz Doma sv. Lenarta so nam sporočili, da je v petek, 5. junija 2020, zjutraj, nenadoma umrl upokojeni župnik Franc Časl. Rodil se je 1. novembra 1939 v Podhomu, župniji Radmirje. Nižjo gimnazijo je štiri leta obiskoval v Gornjem Gradu, višjo v Kamniku in v tistem času bival v internatu.

Njegov duhovniški poklic, kot je sam povedal, ni nastal sam po sebi in kar tako na enkrat. Iz rodbine Časlovih so bili pred njim že trije strici duhovniki. »Tako je moj poklic rasel popolnoma normalno, brez prikazni in čudežnih doživetij in razodetij. Nikoli nisem bil presrečen in nikoli nesrečen... .« Po opravljeni maturi, leta 1958, je vstopil v bogoslovje in teologiojo študiral v Ljubljani. Po mašniškem posvečenju, 29. junija 1964, v mariborski stolnici, je bil leto dni nedeljski pomočnik pri Sv. Petru pod Svetimi gorami in v Laškem. Leta 1965 je nastopil kaplansko službo v Šentjurju pri Celju, kjer je hitro postal priljubljen kot zavzet in prijazen katehet, dober govornik in glasbenik. Iz Šentjurja je tri leta hodil še na Žusem. Za tem je bil eno leto kaplan tudi v Pišecah.

Leta 1970 je prišel za kaplana k Mariji Snežni. Leto kasneje (1971) je kot župnijski upravitelj prevzel vodenje župnije in bil leta 1975 tam umeščen za župnika. Njegova ljubezen do glasbe je rodila veliko veselja tako pri veroučencih kot pri vseh faranih. Veliko pozornost je dajal pevcem in vsakomur, ki mu je življenje župnije in ljudi veliko pomenilo. Pečat svojega dela je pustil na vseh stavbah, posebej pa v srcih ljudi, ki jih je znal nežno in hkrati odločno voditi k Bogu. 

To znamenito župnijo, tik ob avstrijski meji, je vodil vse do lani (1. 8. 2019), ko se je zaradi bolezni odpovedal župniji in se je naselil v Domu sv. Lenarta pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Pogosto je komentiral: »Za župnijo sem preslaboten za dom sem predober.« 

 »V dušnem pastirstvu sem doživel največ uspehov pri obnovi cerkve in inventarja…, se je kot zlatomašnik sam spominjal prehojene duhovniške poti. S prepričljivo besedo, predvsem pa z dejanji, si je pridobil zaupanje v župniji in privabil mnoge sodelavce v župniji. Zaživela je duhovna prenova župnije in otroci so radi prihajali k verouku. Po njegovi zaslugi je Marija Snežna postala romarsko središče, ki privablja veliko romarjev, tudi iz Avstrije. 

Vsi ki smo poznali zlatomašnika Franca Časla, lahko rečemo, da smo ob njem vedno začutili človeško pristnost, sproščenost, krščanski optimizem in veselje. S temi lastnostmi in darovi je na svoj način znal posredovati sogovorniku tudi velike življenjske modrosti, osvetljene z lučjo resnice krščanske vere. Vse to kaže na njegovo živo in pristno osebno vero ki je spodbujala pristen evangeljski optimizem. Vse to je kot dragocen dar posredoval generacijam mladim rodov.  V samozaložbi je izdal tri knjižna dela »Marija Snežna v objemu Božjega in človeškega« ter zbirki zgodb »Da se ne pozabi« in »Zgodbe z dolgo brado«. Tudi v Domu sv. Lenarta se je hitro vživel in poleg pomoči pri duhovni oskrbi sodeloval pri bogoslužju v kapeli kot nadarjen glasbenik sodeloval in bogatil bogoslužje.

Naj bo po odhodu s tega sveta deležen večnega bogoslužja in naj v večnosti prosi za svoje nekdanje župljane in za duhovne sobrate. 

Zvonovi zvonijo,

zlatemu župniku slovo pojo.

Zasluženi pastir pokoj sprejema,

s svojim blagoslovom farane objema.

Tudi ti dragi brat draga sestra,

nekoč boš z njim,

če po Bogu hrepenel boš z njim.

Pridite molimo.

Bogu se zahvalimo.

Imeli smo 50 let ga,

Sedaj je onkraj, časti Boga.

Binkošti: 

 Nagrada za trditev, da sem žrtev, je, da postavimo v ospredje svoj problem. Gre za proces, ki ga imenujemo težava sočutja. Slepota za stisko bližnjega povzroči zagledanost v svoj problem, ki postaja moj edini sogovornik in končno moj krvnik in prijatelj hkrati. Vse moje hrepenenje in bitje se usmeri vame. 

Če smo zvesti Kristusovi učenci, potem ne bomo sami sebe pomilovali in iz sebe delali žrtve. S prizadevanjem, da bi se dvignili iz sebe in se dali drugim na razpolago v iskanju pravičnosti in miru, lahko pomagamo sebi in drugim.

Binkošti so praznik, ko človek zaupa glasu Božjega duha in dvigne pogled od svojih problemov in s pomočjo bližnjim koristi drugim in sebi.

Jezusovi učenci so 50 dni čakali na ta velik božji dar. Lastna krhkost, nemoč, ujetost in razkropljenost je izgubila njihovo pozornost. Postali so osredotočeni na božje darove, ki jih povezujejo in gradijo njihove odnose. Pozorno so poslušali božjo voljo in božje načrte, ki jih ne more razumeti nobena človeška logika, sprejme pa jih lahko ponižna pokorščina. 

Duhovno življenje pomeni dvigniti glavo, prepoznavati in sprejemati neponovljive božje darove, ki jih človek ne more ustvariti. Sveti Duh nas vabi, da z njimi sodelujemo na zelo konkreten in vsakdanji način. Vse se začne v tišini hvaležnega srca, ki v neskaljenem miru dela gotove korake vključujoč svetost življenja slehernega človeka.  

Lepo povabljeni k darovanju za sv. maše. Tretja nedelja je, ko se verniki lahko ponovno po pandemiji srečujemo v bogoslužnih prostorih, zato povabljeni, da naročite sv. maše za svoje drage pokojne. Srečanje pri sv. maši v nas krepi vero v večno življenje. Med sveto mašo doživljamo največje skrivnosti naše vere, da se je Jezus Kristus božji sin učlovečil, postal človek. Branje božje besede nas obogati z Jezusovim naukom, za katerega je naš Gospod trpel in še več v pokorščini nebeškemu očetu, za nas umrl. Pri sleherni sv. maši v Jezusovem vstajenju zremo tudi vstajenje naših dragih pokojnih in nas samih. 

Priti k sv. maši je priložnost, da odklopimo vsakdanje dejavnosti, misli in načrte. Gre za trenutke tišine, ko v obrednem dejanju poslušamo navdihe duha, ki izvirajo iz umirjenega in Bogu odprtega srca. Tudi če Božjega glasu morda nismo še sposobni slišati in nas je strah tišine, človeku koristi hrepenenje po srečanju z Bogom. Vse se začne s hrepenenjem in željami. Kdor hrepeni po Bogu, se mu bo Bog razodel in ga nagovoril. Dovolj je, da se zaupamo, umirimo in potrpežljivo vztrajamo v želji po kramljanju z Bogom. 

On hrani za nas tolažbo, radost, ljubezen, ki je ni mogoče prejeti kakor le v zastonjskem daru. »Kdor išče ta najde, kdor trka temu se odpre«, pravi sveto pismo. Milost sv. maše ni samo za stare ali bolne. Milost sv. maše je za sleherni stan, starost, sleherno razpoloženje. K sv. maši se zbiramo ob obletnici poroke, smrti, ob rojstnih dnevih, godovih, veselih ali žalostnih prelomnicah, ki jih izročamo Gospodu. 

Brez sv. maše smo duhovno mrtvi. Lepo je iti na kavo v bar ali restavracijo, gre za družabno dejanje. Iti k sv. maši je duhovno dejanje, ki osvetljuje smer našim korakom – našo večnost. 

Razpored verouka 2019/2020

Šolarji, ki obiskujejo šolo pri Mariji Snežni:

Torek:

Ob 1415 – 15h ima verouk 4.c in 5.c razred veroučna učilnica.

Četrtek:

Ob 1415 – 15h ima verouk 1.c, 2.c in 3.c razred

Šolarji, ki obiskujejo verouk v Sladkem vrhu bodo imeli verouk v večnamenskem prostoru gasilskega doma v Sladkem vrhu.

Petek:

1.a, 2.a in 3.a razred od 13,30 do 14,15

4.a, in 5.a 14.15 do 15.00

Odhod avtobusa ob 15, 10h

Nedelja:

6. razred OB 9,00H - PRED NEDELJSKO MAŠO.

BIRMANCI (7. IN 8. RAZRED) OB 9,00H – PRED NEDELJSKO MAŠO.

Urnik verouka je usklajen z obema šolama.

Luč miru iz Betlehema

Naslednjo nedeljo bodo Slovenjegoriški skavti v našo župnijo prinesli Luč miru iz Betlehema, ki v tem letu poteka pod geslom Ne boj se goreti! Tako kot v sako leto se ob deljenju plamena zbirajo prostovoljni prispevki, ki jih nato podarijo v dobrodelne namene. Na voljo bodo sveče in tudi vložki. Spodbujajo vas, da če imate še stare sveče, te ponovno uporabite in vzamete le vložke.

ADVENT – milostni čas

Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki bo letos 1. decembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra. 

Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem.

Latinska beseda adventus pomeni prihod. Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.

Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Tradicionalno se pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi svečami. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. 

SVETA CECILIJA – zavetnica cerkvene glasbe:

Rimska mučenka Cecilija predstavlja eno od najznačilnejših podob iz prvega obdobja krščanstva. Zanesljivo pa je, da mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev.

Cecilija se je poročila s poganom Valerijanom. Prosila je soproga, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal, ko pa se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena. Oblastnik je Cecilijo hotel pridobiti za odpad od krčanske vere. Ko se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati.

V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. 

SKUPINA MOŽ SV. JOŽEFA:

Možje nismo enaki, pač pa enakovredni, zato gradimo enakovredno tovarištvo. Izhajamo iz prepričanja, da vsak mož, vsak dan potrebuje moško moč in da ima vsak mož od Boga dano moč s katero lahko drugim pomaga (možem, ženam, otrokom, skupnosti).

Možje si pomagamo na skupni poti, tako, da drug z drugim pošteno in odkritosrčno delimo osebno izkušnjo, svoje izzive in spodbude iz vsakdanjega življenja v svetu, kjer se zlo velikokrat pretvarja, da je dobro. Vsak lahko v okolju varnega prostora zaupanja prispeva svojo edinstveno izkušnjo, po kateri Bog daje moškemu moč

Na naših srečanjih uporabljamo metodo duhovnega pogovora, s pomočjo katere, se učimo odkrivati svojo moško moč po Božji podobi in navzočnost Boga v naših življenjih. Zavedamo se, da nam skozi izkušnje drugih govori Bog in nas utrjuje v odrešeni moškosti. Možje med seboj gojimo držo medsebojnega sprejemanja, zaupnosti, preprostosti, odprtosti in duhovnega razločevanja. Zavzemamo se za resnico in stojimo za dano besedo.

Pravila za metodo duhovnega pogovora

OPOMBA: Pravila voditelj skupine prebere na glas pred vsakim srečanjem

1. Govorimo iz osebne izkušnje in ne kar na splošno. V skupini vedno uporabljamo zaimek ‘jaz’ in govorimo o sebi, svojih pogledih in svoji izkušnji.

2. Poslušamo s spoštovanjem in hvaležnostjo, ker drža odprtosti in govorjenja resnice to zasluži in vabi k hvaležnosti.

3. Vsak mož je najboljši poznavalec (‘strokovnjak’) svojega bivanja, zato nihče nima pravice, da brez njegovega privoljenja postavlja pod vprašaj njegovo izkušnjo.

4. Trenutki tišine so primerni in nujni, zato jih sprejemamo in spoštujemo. Če kdo ne želi spregovoriti, ga nikdar ne silimo.

5. V skupini smo zavezani zaupnosti in vsebine naših pogovorov ne širimo izven kroga skupine (razen s posebnim dovoljenjem posameznika in brez imena).

6. Vsak član naj pride na vrsto, da podeli svojo izkušnjo, vendar naj podeli le to, kar želi in to kar zmore.

7. Svojo izkušnjo izrazimo kratko, preprosto in jasno. Skupna ni namenjena splošnemu debatiranju, niti ni namenjena reševanju osebnih problemov, zato si med srečanjem med seboj ne delimo nasvetov. Če želimo, lahko to storimo po srečanju in v privatnem krogu.

8. Voditelj skupine skrbi, da ima vsak na razpolago enak delež časa.

3.11.2019

Ob prazniku krajevne skupnosti: 

Največje bogastvo Slovenije je podeželje. Naša domovina nima rudnikov zlata in naftnih polj, ima pa deželo, kjer ljudje lahko živijo v pristnem stiku med seboj, z božjim stvarstvom in s skrivnostjo življenja. Boljši časi pridejo po boljših ljudeh, ki hrepenijo po boljši, to je bolj celostni vzgoji. 

Bolj kot hitri internet, potrebujemo hitri dostop do spoštovanja človekovega dostojanstva. Nihče ni popoln, vsakemu nekaj manjka, a če smo med seboj v stiku gradimo skupnost. Ko hrepenimo po srečevanjih, gradimo skupnost, ki zna praznovati in si odpuščati.

Naša največja revščina je nehvaležnost in nezadovoljstvo nad realnostjo našega življenja. To dvoje nas onesposobi, da bi prepoznali skrite sposobnosti, ki jih je Bog položil v naše življenje. Prava verska vzgoja ne želi nikogar prepričati za ene ali druge ideje, pač pa krepiti hvaležnost za tisti drobec vere, ki mi je bil podarjen in ga živim. 

28. nedelja med letom; 13. 10. 2019

Rožni venec: 

Na steni je visel. Neopazen, nevsiljiv, malo že prašen, malo oguljen, nekoliko pozabljen. A bil je tam. Spominjal je na tisti svet trenutek, ko smo ga vzeli v roke ob smrti našega dragega očeta, ob bolezni ome, ob prometni nesreči sina... Takrat se nam je čas ustavil. Misli, načrti, želje, vse je dalo prednost skrivnostni in zgovorni tišini, v kateri nam Bog govori: »Takšen kot si, si dragocen, spoštujem te, rad te imam. Ne boj se, samo veruj!«

Nobeno drugo zdravilo nam ne položi v srce teh besed. Ne potrebujemo veliko rožnih vencev, potrebujemo človeka s katerim lahko okušamo skrivnostno in zgovorno tišino: »Takšen kot si, si dragocen, spoštujem te, rad te imam. Ne boj se samo veruj.«

Sms, všeček na fb, kavica, šilček, špricer, pozdrav na cesti, podarjen nasmeh, ponujena prednost na cesti, vse to je uvod v molitev rožnega venca. S tistimi, ki jih imamo najrajši odrinimo še globlje. Z njimi si vzamemo čas. Pokrižajmo se in se v 3 minutah 10 krat obrnimo k Božji Materi Mariji. Slomšek pravi: »Moli kratko, pa dobro!« 

27. nedelja med letom; 6. 10. 2019

Blagoslovljen kruh: 

Jezusova prilika o bogatinu in revežu Lazarju nas vabi, da cenimo vsak zastonjski dar vsako drobtinico, ki jo lahko podarimo ali sprejmemo. Gospod Jezus se nam bliža in podarja v svetem obhajilu. Pogosto se nam zdi, da nismo vredni, da bi ga sprejeli. Cerkev nas vabi, da bi bolj kot nagrado v obhajilu iskali zdravilo za našo nepopolnost. Nedeljsko bogoslužje hrani z milostjo tiste, ki se počutijo vredne in one, ki se ne počutijo vredne. Za vsakega je majhna drobtinica božje milosti, ki nas skozi ves teden hrani in varuje pred tem, da bi v srcu pestovali zamero, sovraštvo, spomin na bodico, ko so nas te ali one besede, dejanja in opustitve užalile in oropale dostojanstva. 

Pri župnijskem pastoralnem svetu smo se dogovorili, da bomo vsako nedeljo blagoslovili kruh in si ga med seboj podelili. Naj nas ta gesta dobrote poveže in opogumi, da se bomo znali med seboj spoštovati in si odpuščati.

26. nedelja med letom; 29. 9. 2019

Na nedeljo pred vnebohodom ko nas Jezus hrabri z besedami: "Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši" (Jn 14, 27b), je pri pridigi improvizirana dramska skupina zaigrala zgodbico. 

Nekega vročega dne so lisica, jež, srna in zajec obiskali gostilno. Medtem ko so potrpežljivo čakali na pijačo vstopi medved, se postavi pred čakajoče in zavpije: "Hočem pivo!" Na koncu vrste zajec nejevoljno zakašlja. Medved se obrne in zarohni: "Kdo si upa kašljat?" Zajec zbeži domov, kjer se zaklene s prvo ključavnico, z drugo ključavnico in s tretjo ključavnico. Potem iz hladilnika vzame prvo pivo, popije drugo pivo in tretje pivo. Končno udari po mizi in zavpije: "Jaz si upam!"

Jezus nas vabi, da sprejmemo njegov mir in se odpovemo "miru", ki ga daje zaprtost in alkohol.

Na sliki z desne duhovni pomočnik Boštjan, g. Matej, prvoobhajanec Tilen, g. ključar, Mario in Stane. 

Foto: letošnji birmanec

V petek 10. maja po sv. spovedi so starši prvoobhajancev z rožami krasili srce z Jezusovo sliko in s tem dejavno sodelovali pri verski vzgoji. Svojim otrokom želijo omogočiti nepozabno izkušnjo, ko v srca njihovih otrok vstopa božji sin Jezus Kristus. On želi vsakemu človeku mir, blagoslov in odpuščanje. Bogu hvala za lep dogodek.